Vreme v Posavju
vreme_flat
Skeniraj QR kodo in nakupuj ceneje!

QR koda Flexkom KŠTM

Monolit2go

Sevniška kolesarska pot

 

 

Dolžina: 97,0 km

Trajanje: 

Težavnost: lahka

 

 

Pot poteka po Občini Sevnica, ki obsega 27,217 ha na reliefno močno razgibanem, a naravno in kulturno-zgodovinsko zanimivem območju. 

 

 

 

 

Kontrolne točke:

 

1 Hotel Ajdovec

2 Blanca - Bife TRIM

3 Trnovec- Turistična kmetija Klenovšek - Grobelnik

4 Okroglice - Turistična kmetija Močivnik

4b Lovrenc

5 Loka - Bistro Trubarjev hram

6 Šentjanž - Gostišče Repovž

7 Tržišče - Gostišče Malus

8 Primož - domačija Vintar

9 Studenec - Gostišče Janc

10 Boštanj - do opisne table Azaleja pri OŠ Boštanj

 

 

Točka 1 - Sevnica - Hotel Ajdovec

Iz startnega mesta - Hotela AJDOVEC - vodi pot proti vzhodu čez Glavni trg mimo kužnega znamenja, za katerega se je uveljavilo ime "Martinovo znamenje", po donatorju Martinu Šinkovcu. Postavljeno je bilo l. 1755.

Na vzpetini nad starim mestnim jedrom stoji grad s štirimi stolpi iz 13. stoletja, v njegovi kapeli pa je ohranjen skromen oltar sv. Jurija iz l. 1637.

Danes sta v gradu šolski in gasilski muzej ter slavnostna in poročna dvorana, baročne freske, galerija krasilne umetnosti Ivana Razborška, razstavno-prodajna galerija in atelje akademskega slikarja Alojza Konca. V zanimivem grajskem parku rastejo med drugim: velika platana, rdeča bukev, ginkija, beli gaber, gledičija in jesen.

Pod gradom je v grajski kašči Lutrova klet, ki je dobila ime po nemškem reformatorju Martinu Lutru. V 16. In 17. stol. so klet uporabljali za molitve, v njej pa je maševal tudi Jurij Dalmatin. Poslikave z motivi stare in nove zaveze z ikonografijo luteranskega tipa so se ohranile le v oltarnem delu.

Lutrova klet služi danes zaradi dobre akustike glasbenim koncertom.

Najstarejša stavba na Glavnem trgu je graščina ali spodnji sevniški grad, z letnicama 1664 nad vhodom in 1613 na dvoriščnem pomolu; danes je v njem sedež občine. V neposredni bližini stoji troladijska, neoromanska župnijska cerkev sv. Miklavža iz l. 1862, ki je bila zgrajena na temeljih pogorele, verjetno dvoladijske cerkvene stavbe z gotskim prezbiterijem, ob Florjanskem potoku pa Cerkev sv. Florjana, ki je bila pisno omenjena že l. 1443. Njen križno rebrasto svodeni prezbiterij s kvadratno talno ploskvijo pa kaže na njeno starejše romansko izročilo.


Takoj ko zapustimo Sevnico in prečkamo železniške tire, vidimo na levi strani površinski geomorfološki spomenik, več kot 30 m visoke stolpe, imenovane "skalni možje", s krušljivo kamnino na pobočju pod zaselkom Pečje.


Pot nadaljujemo v smeri Blanca in tik ob cesti v vasi Gornje Brezovo stoji Kolmanova lipa, ki spada med dednološke naravne spomenike.

Za hišo št. 7 stoji kapelica, ob hiši št. 15 pa kužno znamenje, ki je sestavljeno iz treh kamnitih delov in sodi v 17. stoletje. Sredi vasi je baročna Cerkev sv. Urha z velikim oltarjem iz l. 1755.

Med etnološko pomembne zapuščine sodijo tudi kozolci in enega takih vidimo tudi v vasi Dolenje Brezovo, ki stoji v skupini kozolcev na Brezovškem polju. Zasnovan je kot vezni kozolec - toplar. Na prečnem veznem tramu ima letnico 1843. Nosilni tramovi stojijo na kamnitih postavkih. Ima dva para oken (štantov), brani sta mrežni s tramiči "na križ", podporne ročice pa so ravne. Kozolec sodi med najstarejše kozolce na območju levega brega Save. Pomemben je zaradi nastanka in značilne zasnove.

Na terasah reke Save z ledinskim imenom Grobelnice, oz. "pod Vinico" pa so ostanki rimske naselbine. Cerkev sv. Janeza Krstnika je v današnji obliki iz 17. stol., stranski oltar pa iz l. 1644.

 

 

Točka 2 - Blanca - Bife TRIM

Na Blanci sodita med najzanimivejše objekte gospodarsko poslopje št. 32, ki stoji ob cesti in je nastalo l. 1828, zasnovano v dveh etažah in zgrajeno iz dveh različnih materialov, kamna in lesa, in kozolec, pokrit s slamo, ki stoji v skupini kozolcev vzhodno od strnjenega naselja. Pomemben je zaradi svoje zasnove in razmeroma zgodnjega nastanka ter značilnega arhaičnega videza, kar mu daje še poseben spomeniški pomen.
Po kontrolni točki BIFE TRIM pot nadaljujemo ob potoku Blanščica, ki izvira v pogorju Bohorja na Poklek, kjer stoji Cerkev Vseh svetnikov, v kateri so freske križanja iz l. 1400. Pot nadaljujemo po vinsko-turistični cesti.

 

 

Točka 3 - Trnovec - Turistična kmetija Klenovšek - Grobelnik

V Trnovcu so v Cerkvi sv. Jurija freske iz začetka 14. stoletja, v Podvrhu pa je najdišče rimskega napisanega gradiva, grobišče. V tej vasi je tudi kontrolna točka, in sicer na turistični kmetiji KLENOVŠEK-GROBELNIK.

V neposredni bližini je vas Vranje, nad katero se nahaja Ajdovski gradec, arheološko najdišče enega najstarejših starokrščanskih središč na območju Alp in Podonavja. Nastalo je v usihajoči antični dobi (5., 6. stol.). V središču sta dve enoladijski cerkvi. V manjši je ohranjen škofovski sedež in polkrožna klop za duhovnike ter krstilnica. Okoli cerkve je postavljenih 7 stanovanjskih hiš in 120.000-litrski vodni zbiralnik. Naselbina je bila zavarovana z obzidjem in obrambnimi stolpi. Najdenih je bilo veliko različnih predmetov - orodja, posode, najlepša in najbolj bogata najdba pa je utež v obliki boginje Lune.
V vasi je tudi Cerkev sv. Štefana iz 17. stol., letnica 1754 v tlaku prezbiterija pa govori o letnici njegove kasnejše predelave.

Na dan sv. Štefana, 26. decembra, tukaj poteka žegnanje konj. Jezdeci na konjih se zberejo v vasi Marof in odjezdijo do cerkve. Po stari tradiciji tudi župnik, ki kasneje opravi obred, prijezdi do cerkve na konju. Po pravilu morajo na prostoru okoli cerkve postaviti tudi "pušenšanke", da se jezdeci in obiskovalci lahko ogrejejo.

V občini prevladuje vrhkletna oblika tradicionalnih kmečkih domov in ena od teh je tudi v vasi Zabukovje; hiša je prislonjena ob pobočje. Tu sta tudi obeležji iz NOB, in sicer na vaškem pokopališču, kjer je skupni grob padlim partizanom domačinom in neznanima borcema, in na stavbi Krajevnega urada - spominska plošča z imeni padlih borcev iz vasi in okolice.

Iz Zabukovja nadaljujemo pot v dolino Sevnične, ki izvira na obronkih pogorja Bohor v vasi Ostrožnik, vzporedno z njenim tokom do Krakovega.

 

 

Točka 4 - Okroglice - Turistična kmetija Močivnik

Skozi vasi Hudo Brezje, Rudo in Lisce se vzpnemo v Kurjo vas na kontrolno točko turistična kmetija MOČIVNIK. Tu se odločimo za eno izmed dveh variant, A ali B, obe pa vodita v Loko, kjer je kontrolna točka TRUBARJEV HRAM.


A varianta: Kurja vas, turistična kmetija KRANJC-PAVLIČ, gostinstvo in turizem NUNČIČ, Breg, Šentjur na Polju, Račica, Loka

B varianta: Kurja vas, Lovrenc, Okroglice, Žirovnica, Loka (IZVEDLJIVA Z GORSKIM KOLESOM!)

 

 

Točka 4b - Lovrenc

Iz turistične kmetije Močivnik vodi pot na Lovrenc - kontrolno točko PLANINSKO ZAVETIŠČE, ki je del krajinskega parka Veliko Kozje-Lisca. Celotno območje slovi po zelo zanimivem rastlinstvu in favni, sam Lovrenc pa po rastišču Clussijevega svišča, encijana, ki cveti od 20. aprila do 10. maja. Cerkev sv. Lovrenca je iz 17. stol., veliki oltar pa iz l.1695.

Po B varianti se skozi Okroglice in Žirovnico peljemo ob Žirovniškem potoku, ki je zelo čist in bister ter prispemo v Loko.


Po A varianti, relaciji od Brega do Loke, naj omenimo zanimive kozolce: dva sta v Račici, eden na Loškem polju in eden južno od Cerkve sv. Helena iz l. 1843, ki sodi med najstarejše na območju levega brega Save v tem predelu.

 

 

Točka 5 - Loka - Bistro Trubarjev hram

Tudi Loka je zgodovinsko zelo zanimiva. Njena graščina, v kateri je danes Dom počitka in je prenovljena, je nastala v 13. stoletju. V Cerkvi sv. Helene, ki jo je dal zgraditi bamberški vojvoda Leopold l. 1208, pa je med letoma 1527 in 1542 kot župnik služboval tudi utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika, Primož Trubar.

Iz Loke nadaljujemo pot v smeri Save in prečkamo most in magistralno cesto pri HE Vrhovo ter se vzpnemo na Vrhovško goro skozi Prapretno, Budno vas, kjer stoji Cerkev sv. Nikolaja iz 17. stol. z baročno opremo, in zaselek Hrušice s Cerkvijo sv. Treh kraljev.

Kurja vas, Lovrenc, Okroglice, Žirovnica, Loka (IZVEDLJIVA Z GORSKIM KOLESOM!)

 

 

Točka 6 - Šentjanž - Gostišče Repovž

Sledi spust proti Šentjanžu, kjer je kontrolna točka v gostilni REPOVŽ. Kraj je bil prvič omenjen v listini o delitvi turške posesti l. 1476, Cerkev sv. Janeza Krstnika pa je iz 16. stoletja. Na Glavnem trgu je tudi spomenik NOB.


Krmelj je star rudarski kraj s tipično rudarsko arhitekturo, med katere sodi Jakilova graščina, nekdanji dom lastnika premogovnika, katerega začetki segajo v leto1809, delovati pa je nehal l. 1962. Tu velja omeniti tudi ribnik, naravni hidrološki spomenik, z urejeno okolico in topolovim drevoredom.

 

 

Točka 7 - Tržišče - Gostišče Malus

Ob potoku Hinja, ki je zelo čist in v njem lovijo postrvi, se peljemo v Tržišče, h kontrolni točki Gostišče JELEN.


V Tržišču sta tudi dve sakralni zgradbi, in sicer Cerkev sv. Trojice iz začetka 16. stol. in Cerkev sv. Marijinega vnebovzetja, katere freske so še danes pod ometom in pripadajo furlanski slikarski smeri iz obdobja okoli l. 1400.

Vzpnemo se na kmetijsko-vinogradniški predel Malkovec, ki ima zanimivo lijakasto obliko pokrito z vinogradi in lep razgled. V vasi stoji tudi spomenik padlim borcem.
Iz Malkovca se po vinski cesti pripeljemo do Slančjega vrha in do križišča v Telčah, kjer se usmerimo proti Druščam. V Telčah je Cerkev sv. Jakoba, v Druščah pa sv. Barbare, obe sta iz 17. stoletja.

 

 

Točka 8 - Primož - Domačija Vintar

Pot vodi dalje proti Primožu, kjer je kontrolna točka kmetija VINTAR, in se spusti mimo Gornjih in Dolnjih Impolj do gostišča ob ribniku Loke, ki je tudi riboloven. V njem lovijo krapa, klena in rdečeoko.

 

 

Točka 9 - Studenec - Gostišče Janc

Pot nadaljujemo skozi Zavratec, kjer so našli železnodobne predmete, naprej do Studenca h kontrolni točki Gostilna JANC.

Tu je Cerkev Brezmadežnega spočetja device Marije, katere oprema je delno baročna, zgrajena pa je bila okoli l. 1363.

 

 

Točka 10 - Boštanj - do opisne table Azaleja pri OŠ Boštanj

Spustimo se do Impoljce, dvesto let starega in posodobljenega gradu, ki je sedaj dom za ostarele. Pot nadaljujemo po magistralni cesti skozi Log do odcepa za Mirensko dolino, od tam pa preko lesenega mostu na reki Mirni v Dolenji Boštanj, do kontrolne točke restavracija PANORAMA.


Boštanjska Cerkev sv. Nikolaja je bila obenem baročna grajska kapela, omenjal pa jo je že Janez Vajkard Valvazor, kakor tudi starejši spisi iz leta 1503.
Dvorec Boštanj so postavili Wernegkhi že pred l. 1636, od med vojno porušene graščine pa se je ohranila le baročna kapela s freskami pod beležem.
Na gričku z ledinskim imenom Na Gavgah, je rastišče rumenega sleča - pontske azaleje, ki je evropska botanična redkost. Nad rumeno cvetočimi grmi in opojnim vonjem boste zagotovo navdušeni!

 

 

 Za možnost vodenja po kolesarski poti kontaktirajte TA Doživljaj.

(podroben opis poti: http://obcina-sevnica.si/zanimivosti/kolesarska-pot )

 Sevniška kolesarska pot-karta